Stanislav Škrabec je bil največji jezikoslovec slovenist 19. stoletja. Rodil se je 7. januarja 1844 v vasi Hrovača pri Ribnici, na domačiji, ki je danes obnovljena in spremenjena v muzej ter še naprej nosi njegovo ime -
Škrabčeva domačija.
Rodil se je kot prvorojenec kmečke družine, ljudsko šolo je obiskoval v Ribnici, kjer je bil trikrat vpisan v zlato knjigo odličnjakov, in sicer v letih 1852, 1853 in 1854. Na gimnaziji v Ljubljani je maturiral leta 1863 in še istega leta stopil v frančiškanski red. Krstno ime Anton je zamenjal z imenom Stanislav. Mašniško posvečenje je prejel leta 1867.
Dve leti je bil suplent na frančiškanski gimnaziji v Novem mestu, kjer je poučeval slovenščino, grščino in nemščino, nato pa je od leta 1869 do 1872 v Gradcu študiral klasično in slovansko jezikoslovje ter leta 1876 opravil profesorski izpit. Že od leta 1873 je živel v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici pri Gorici, kjer je poučeval na interni frančiškanski gimnaziji, in tam ostal skoraj 43 let, vse do leta 1915, ko se je zaradi bližine Soške fronte med prvo svetovno vojno moral umakniti v Ljubljano, kjer je 6. oktobra leta 1918 tudi umrl.