Janko Moder je prevajalec, urednik in publicist, ki je leta 1939 diplomiral iz slavistike. Delal je pri Mohorjevi družbi in istočasno kot profesor na gimnaziji v Ljubljani. Leta 1944 je nastopil delo dramaturga v Državnem gledališču v Ljubljani, po letu 1954 pa je delal kot prevajalec v svobodnem poklicu. Bil je tudi predavatelj na AGRFT in urednik pri Cankarjevi založbi, jezikovni svetovalec in lektor pri MD, MK in MGL, je avtor številnih jezikovnih radijskih oddaj in jezikovno svetovalnih rubrik v številnih časopisih, avtor jezikoslovnih kritik in soavtor vseh povojnih izdaj Slovenskega pravopisa ter soustanovitelj Društva slovenskih književnih prevajalcev.
Prevaja iz okoli 20 evropskih jezikov, največ klasikov iz dramatike in proze, vendar tudi filozofska in poljudnoznanstvena dela in priročnike, zlasti jezikovne. Izšlo je prek 400 njegovih književnih prevodov in prek 200 govorno izvedenih del.Uveljavil se je tudi kot jezikoslovni kritik, bil je član Jezikovnega razsodišča in kot član pravopisnih komisij pri SAZU sodelavec Slovenskega pravopisa.
Prejel je več domačih in mednarodnih nagrad, med drugim Sovretovo (1969, 1989), nagrado kralja Olafa za prevajanje iz norveščine, za prevode iz nizozemščine nagrado Martina Nijhoffa, je častni član Slavističnega društva Slovenije, leta 1994 pa je prejel srebrni častni znak svobode republike Slovenije. Ob njegovem jubileju je Založba Sanje izdala prvič v slovenščino prevedeno Goethejevo delo Prafaust. S svojim znanjem in bogatimi izkušnjami z jezikoslovnega področja je Janko Moder vidno obogatil Škrabčevo zapuščino. Že od samega začetka sodeluje pri Škrabčevem projektu, ki se osredotoča na urejanje in proučevanje jezikoslovne zapuščine patra Stanislava Škrabca.
Škrabčeva jezikoslovna veličina in odličnost je ustvarjalno vznemirila Janka Modra, da je sestavil podrobno imensko in stvarno kazalo, ki je v knjižni izdaji, z naslovom Imensko in stvarno KAZALO k jezikoslovnim delom p. Stanislava Škrabca, v obsegu 443 strani, izšlo leta 1999.