Podelitev štipendij 16. generaciji štipendistov
Novo mesto, Slovenija, 19. 10. 2019
Škrabčeva ustanova na Slavističnem kongresu v Novem mestu podelila štipendije 16. generaciji svojih štipendistov. V letošnjem letu je ustanova uvedla tudi postdoktorsko štipendijo kot podporo pri nadaljnjem raziskovalnem delu. To je prejel za svoje nadaljnje delo dr. dr. Alexander Rath. Med letošnje prejemnike štipendij pa so se še vpisali Manca Černivec, Dejan Gabrovšek, Jernej Kusterle, Rok Mrvič in Nina Pahor.
Ustanova patra Stanislava Škrabca od leta 2003 podeljuje študijske štipendije odličnim do- in do-diplomskim študentom slovenistike, slavistike, klasične filologije ter primerjalnega in splošnega jezikoslovja ter nagrajuje jezikoslovce-slovenistike za njihove izjemne dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja. Od ustanovitve do danes je ustanova podelila že 105 štipendij izbranim študentom ter za znanstvene presežke nagradila akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča, Janka Modra, prof. dr. Martino Orožen, izr. prof. dr. Majdo Merše, prof. dr. Marka Snoja, prof. dr. Alenko Šivic-Dular ter prof. dr. Andrejo Žele. Obseg namena se širi tudi s podporami najrazličnejših pobud, ki vrednotijo in osmišljajo pomen jezikov nasploh.
Kot je na podelitvi poudaril predsednik uprave ustanove Matjaž Rakovec, se Škrabčeva ustanova veseli, da so se krogu dosedanjih perspektivnih študentov in raziskovalcev pridružili novi, ki jih je strokovna komisija v sestavi prof. dr. Andreja Žele, dr. Mojca Nidorfer Šiškovič in dr. Andrej Perdih izbrala za razpisu. Ti so Manca Černivec, Dejan Gabrovšek, Jernej Kusterle, Rok Mrvič in Nina Pahor.
Rok Mrvič bo v letošnjem študijskem letu zaključil magistrski študij rusistike na Oddelku za slavistiko in slovenistike na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Je dejaven član Slavističnega društva Slovenije in vodja Študentske sekcije, član organizacijskih odborov Slovenskega slavističnega kongresa in znanstvenega simpozija Toporišičev dan ter tehnični urednik Slavistične revije. Sodeloval je že na znanstvenih simpozijih, v letošnjem letu pa je objavil svoje prve strokovne in znanstvene prispevke. Nina Pahor je vpisana v prvi letnik dvopredmetnega magistrskega študija Primerjalnega slovanskega jezikoslovja na Oddelku za slavistiko in Primerjalnega jezikoslovja na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje FF UL. Udeležuje se že strokovnih srečanj. Manca Černivec je vpisana v 3. letnik doktorskega študija modula Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo na Podiplomski šoli ZRC SAZU. V svojem doktoratu raziskuje normativnost v enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih. Zaposlena je kot mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Objavlja prispevke v znanstveno-strokovnih publikacijah in sodeluje na simpozijih in konferencah. Dejan Gabrovšek je vpisan na Oddelek za slovenistiko FF UL na doktorski študij, kjer se posveča slovenski skladnji. Kot mladi raziskovalec je zaposlen na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, pohvali pa se že z objavami v znanstveni periodiki. Sodeloval je pri izdelavi narečnega slovarja starega orodja v govoru Loškega Potoka, opravljal lektorsko prakso na Vladi RS, sedaj pa sodeluje pri redakcijah gesel za eSSKJ. Jernej Kusterle v svojem doktorskem študiju na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede na Podiplomski šoli ZRC SAZU raziskuje estetiko grdega v slovenski moderni poeziji. Zaposlen je kot lektor za slovenski jezik, literaturo in kulturo na Univerzi za mednarodne študije v Pekingu, kjer opravlja tudi delo predstojnika Pedagoško-raziskovalne sekcije slovenistike. Jernej Kusterle, ki opravlja pomembno vlogo ambasadorja slovenske umetnosti in kulture na Kitajskem, ima za seboj že mnoge znanstvene in strokovne objave, hkrati pa je kot predavatelj z izvirnimi znanstvenimi prispevki sodeloval na več mednarodnih znanstvenih konferencah in simpozijih. Aleksander Rath je v začetku oktobra doktoriral z dizertacijo z naslovom Semantično polje protivnih besedilnih povezovalcev na primeru izbranih književnih prevodov iz slovenščine v nemščino. Objavlja v domačih in tujih slovenističnih strokovnih in znanstvenih publikacijah. Je prvi postdoktorski štipendist Škrabčeve ustanove. Štipendija mu bo pomagala pri nadaljnjem delu, ki ga bo posvetil opusu slovenistične jezikoslovke Brede Pogorelec. Delo predvidoma izšlo v okviru že zastavljene zbirke v dogovoru z dosedanjima urednikoma spisov, izr. prof. dr. Kozmo Ahačičem in red. prof. dr. Mojco Smolej.
Ustanovo p. Stanislava Škrabca sta leta 2013 ustanovila Janez Škrabec, uspešen poslovnež in pra pra nečak jezikoslovca slovenista patra Stanislava Škrabca, in Slovenska frančiškanska provinca sv. Križa. Zavezana je bogatenju in spodbujanju strokovnega raziskovanja slovenskega jezika pa tudi drugih slovenskih jezikov, klasične filologije, jezikoslovja.
Foto: Mediaspeed
