Od Toporišiča do generacije, ki bo skrbela za slovenščino jutri

Ljubljana, 7. oktobra 2026

Škrabčeva ustanova ob 100-letnici Jožeta Toporišiča podelila štipendije, nagrado prof. dr. Jožici Škofic in prvo priznanje Aleksandru Čobcu

Ljubljana, oktober 2026 – Ob stoletnici rojstva akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti poteka Toporišičev simpozij, posvečen njegovemu izjemnemu znanstvenemu delu in zapuščini, ki je odločilno zaznamovala slovensko jezikoslovje. Ob zaključku prvega dne simpozija je Ustanova patra Stanislava Škrabca jubilej povezala s pogledom v prihodnost slovenskega jezika: prof. dr. Jožici Škofic je podelila nagrado za posebne dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja, Aleksandru Čobcu pa prvo priznanje za uveljavljanje slovenskega jezika in jezikovne kulture v javnosti. Ob tem je predstavila tudi šest novih štipendistov.
Zbrane sta nagovorila akad. prof. dr. Franc Forstnerič, predsednik SAZU, in Janez Škrabec, soustanovitelj Ustanove patra Stanislava Škrabca.

Nagrada Jožici Škofic in prvo priznanje za uveljavljanje slovenskega jezika
Nagrado Ustanove patra Stanislava Škrabca za posebne dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja je po izboru strokovne komisije v sestavi doc. dr. Januške Gostenčnik, prof. dr. Marca L. Greenberga ter predstavnikov Amebisa dr. Petra Holozana in Mira Romiha prejela prof. dr. Jožica Škofic, jezikoslovka, raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in izredna članica SAZU.
Njeno raziskovalno delo je osredotočeno predvsem na slovensko dialektologijo, narečno leksikologijo in leksikografijo ter dokumentiranje in raziskovanje slovenskega jezikovnega prostora. Sodeluje pri pomembnih nacionalnih in mednarodnih jezikoslovnih projektih, med drugim pri Slovenskem lingvističnem atlasu, pomemben del njenega delovanja pa je tudi približevanje jezikoslovnih spoznanj širši javnosti (celotna obrazložitev na voljo tu).

Škrabčeva ustanova je letos prvič podelila tudi priznanje za uveljavljanje slovenskega jezika in jezikovne kulture v javnosti. Prvi prejemnik je Aleksander Čobec, urednik in avtor radijske oddaje Jezikovni pogovori. Z novim priznanjem želi ustanova poleg znanstvenega raziskovanja izpostaviti tudi prizadevanja za to, da slovenski jezik ostaja živ, prepoznaven in navzoč v vsakdanjem javnem prostoru (celotna obrazložitev na voljo tu). Čobec v oddaji Jezikovni pogovori vprašanja slovenskega jezika približuje širokemu krogu poslušalcev ter jih povezuje z družbo, tehnologijo, umetno inteligenco, izobraževanjem in drugimi vprašanji sodobnega življenja.

Od Škrabca do Toporišiča in novih generacij
Toporišič je bil s Škrabčevo ustanovo povezan že pred njenim nastankom. O patru Stanislavu Škrabcu je obsežno znanstveno razpravo objavil že leta 1970, pozneje pa si je prizadeval tudi za izdajo njegovih zbranih jezikoslovnih del v štirih knjigah. Med letoma 1994 in 2008 je strokovno vodil šest simpozijev Škrabčevi dnevi in uredil njihove zbornike Škrabčeva misel I–VI. Prav v času teh srečevanj se je oblikovala tudi zamisel o ustanovi, ki bi v Škrabčev spomin podpirala študij in raziskovanje slovenskega jezika. Ustanova patra Stanislava Škrabca je bila ustanovljena leta 2003, že leto pozneje pa je bil Jože Toporišič prvi prejemnik njene nagrade za posebne dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja.

Šest novih Škrabčevih štipendistov
Ustanova je ob slovesnosti predstavila tudi šest novih Škrabčevih štipendistov, ki jih je izbrala strokovna komisija. To so Neža Kočnik, doktorska študentka slovenističnih študij na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru; Ema Štarkl, doktorska študentka kognitivnih znanosti jezika na Univerzi v Novi Gorici; Maruša Žibred, doktorska študentka jezikoslovja na Podiplomski šoli ZRC SAZU; Vitalina Kokolska, magistrska študentka slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru; Jošt Martinčič, magistrski študent primerjalnega jezikoslovja in francistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ter Klemen Venko, magistrski študent latinskega jezika, književnosti in kulture ter slovenistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Z letošnjo generacijo je Ustanova patra Stanislava Škrabca od ustanovitve podelila že 147 štipendij študentom in raziskovalcem slovenskega jezika, slovanskih jezikov, klasične filologije ter primerjalnega in splošnega jezikoslovja.