Utemeljitev strokovne komisije v sestavi doc. dr. Januška Gostenčnik, prof. dr. Marc L. Greenberg, Amebis (dr. Peter Holozan, Miro Romih)

Prof. dr. Jožica Škofic, znanstvena svetnica na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), redna profesorica za slovenski jezik na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru in izredna članica SAZU, je ugledna slovenska jezikoslovka in dialektologinja, ki je s svojim dolgoletnim znanstvenim, pedagoškim, organizacijskim in stanovskim delom pomembno zaznamovala slovensko dialektologijo in širše slovensko jezikoslovje.

Njena dolgoletna in izjemno plodna dialektološka pot se je začela v letih 1982–1987, ko je študirala slovenski jezik in književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Leta 1988 se je zaposlila v takratni Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki jo je vodila med letoma 2004 do 2019. Pomemben del njenega delovanja predstavlja tudi strokovno in organizacijsko vodenje ter sooblikovanje raziskovalnega okolja, v katerem se razvija slovensko jezikoslovje. S svojim delom je bistveno pripomogla k strokovnemu razvoju in delovanju Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter širše ZRC SAZU. V letih 2008–2018 je bila sonamestnica predstojnika inštituta, med letoma 2008 in 2020 članica njegovega znanstvenega sveta, od leta 2014 do 2020 pa tudi njegova predsednica. Med letoma 2012 in 2024 je bila članica znanstvenega sveta ZRC SAZU, od leta 2016 do 2024 njegova podpredsednica, od leta 2019 pa je članica upravnega odbora ZRC SAZU. Naziv znanstvena svetnica je pridobila leta 2010.

Svoje raziskovalno delo je predano posvetila slovenski dialektologiji, s poudarkom na gorenjskem narečju in govoru Krope. Posebej odločilno je njeno delo na področju geolingvistike: sodeluje pri Evropskem lingvističnem atlasu (ALE), pod njenim uredništvom so izšli prvi trije zvezki Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA), v nastajanju je četrti zvezek. Prvi zvezek SLA, ki je izšel leta 2012 prav v času njenega vodenja takratne Dialektološke sekcije, je rezultat dolgoletnega dela več generacij jezikoslovcev in predstavlja izjemen prispevek k poznavanju ne le slovenščine v vsej njeni raznolikosti, temveč je tudi izreden prispevek k slovanskemu, slovanskemu in evropskemu narečjeslovju in jezikoslovju. Da je SLA po več desetletjih načrtovanja in dela končno ugledal luč sveta, je nedvomno povezano tudi z njenim neutrudnim organizatorskim, uredniškim in strokovnim delom. Z objavo do sedaj treh zvezkov SLA (https://www.fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=204&View=1&Query=%2A) je širši strokovni javnosti končno dostopen del nekoč zgolj arhivskega slovenskega narečnega gradiva, ki je tudi besedotvorno oz. etimološko analizirano in interpretirano na jezikovnih kartah. Tudi pri nadaljnjem nastajanju SLA ostaja ena njegovih ključnih nosilk in pogonskih sil. 

Pomemben del svojega strokovnega delovanja je posvetila tudi sodelovanju z nestrokovno javnostjo, ki ji je bila vedno pripravljena nesebično prisluhniti ter s svojim znanjem pomagati pri različnih pobudah in projektih. Posebej velja omeniti njeno delo na področju narečnega imenoslovja, zlasti pri raziskovanju hišnih in zemljepisnih lastnih imen (https://www.hisnaimena.si/, https://www.flurnamen.at/). S sodelovanjem pri tovrstnih projektih tehtno prispeva ne le k raziskovanju, dokumentiranju in ohranjanju jezikovne dediščine, temveč tudi k njenemu približevanju širši javnosti. S tem pomaga povezovati znanstveno delo z lokalnimi skupnostmi in posamezniki ter prispeva k popularizaciji znanosti in večji prepoznavnosti pomena jezikovne dediščine. Je avtorica številnih znanstvenih in strokovnih prispevkov. V sistemu COBISS je do danes zabeleženih 714 bibliografskih enot, kar priča o njenem dolgoletnem, kontinuiranem in izjemno plodnem strokovnem delu.

Od leta 2006 predava na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (UP FHŠ) v Kopru, kjer je nosilka in izvajalka predmetov na vseh treh stopnjah. Na Podiplomski šoli ZRC je nosilka dveh predmetov s področja dialektologije. Od leta 2019 je redna profesorica. Bila je mentorica oz. somentorica štirim doktorskim študentom in mentorica pri številnih diplomskih in magistrskih delih. S svojim znanjem in izkušnjami tako odločilno prispeva tudi k vzgoji novih generacij slovenskih jezikoslovcev in k nadaljevanju slovenske dialektološke tradicije.

Njeno strokovno in organizacijsko delovanje pa daleč presega njeno individualno raziskovalno in pedagoško delo. Prof. dr. Jožica Škofic je namestnica tajnika II. razreda za filološke in literarne vede na SAZU, predstavnica SAZU v znanstvenem svetu Slovenske znanstvene fundacije, predstavnica SAZU v upravnem odboru ZRC SAZU, predstavnica SAZU v znanstvenem svetu ISN ZRC SAZU, članica senata Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, predsednica slovenske nacionalne komisije pri Evropskem lingvističnem atlasu (ALE) in članica njegovega uredniškega odbora. Je članica Dialektološke komisije pri Mednarodnem slavističnem komiteju, znanstvenega sveta jezikoslovne revije Gwary Dziś (Poznań, Poljska), podpredsednica Mednarodnega društva dialektologov in geolingvistov (International Society of Dialectologists and Geolinguists – SIDG) in članica komisije za imenovanja v SIDG. Je sourednica serije znanstvenih člankov Dialect Classifications of Languages in Europe (DIACLEU) v spletni reviji Dialectologia. S svojim mednarodnim delovanjem slovensko dialektologijo dejavno povezuje s širšim slovanskim in evropskim jezikoslovnim prostorom ter s tem prispeva k njeni mednarodni prepoznavnosti.

Ob njenem izjemnem znanstvenem in strokovnem opusu velja posebej poudariti tudi njen odnos do stanovskih kolegov, sodelavcev in mlajših raziskovalcev. Kot kolegica in sodelavka je vedno pripravljena pomagati z nasvetom, strokovnim mnenjem in pogovorom ter je izredno proaktivna pri iskanju rešitev in povezovanju ljudi. S svojo dostopnostjo, kolegialnostjo in pripravljenostjo za sodelovanje nesebično prispeva tudi k širši strokovni skupnosti.

Celotni opus prof. dr. Jožice Škofic združuje edinstven znanstveni prispevek, dolgoletno pedagoško delo, predano uredniško in organizacijsko delo ter pomembno stanovsko in mednarodno delovanje. S svojim raziskovanjem je pripomogla k dokumentiranju, razumevanju in ohranjanju slovenske narečne dediščine, hkrati pa s svojim delom zagotavlja razvoj in kontinuiteto slovenske dialektologije ter njeno umeščenost v širši evropski prostor. Menimo, da njen odlični, vsestranski in dolgoletni prispevek k slovenskemu jezikoslovju in dialektologiji nedvomno utemeljuje podelitev Škrabčeve nagrade za leto 2026.