NAGRAJENKA ŠKRABČEVE USTANOVE PROF. DR. ALENKA ŠIVIC DULAR
Alenka Šivic-Dular izhaja iz jezikoslovne šole, ki sta jo na Slovenskem tako močno zaznamovala Fran Ramovš in njegov učenec France Bezlaj. To je jezikoslovna šola, ki ob nespornih spoznanjih mladogramatične šole in njenih predhodnikov vedno bolj upošteva tudi sistemski pristop k raziskovanju jezikovnih pojavov in se ob tem zaveda možnosti, da gre jezikovni razvoj lahko tudi nepredvidljivo pot. Da je jezik živ organizem, ki ga nikdar ni mogoče dokončno ujeti in opredeliti, saj je del kolektivnega človeškega uma, ki je prav tako opredeljiv le v omejenem obsegu. Da pa vendarle lahko ujamemo in razumemo nekaj kamenčkov, ki nam počasi nakazujejo vedno manj luknjičav mnogorazsežnostni mozaik jezika v času in prostoru. Takih kamenčkov je profesorica Alenka Šivic Dular dodala lepo število, blizu sto, kolikor se je doslej nabralo njenih izvirnih znanstvenih člankov in prispevkov s konferenc. 
Alenka Šivic-Dular se je rodila 20. decembra 1946 v Ljubljani. Leta 1965 je maturirala na gimnaziji v Beogradu in leta 1971 diplomirala na smereh slovenski in ruski jezik s književnostma ter primerjalno slovansko jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Doktorirala je na isti fakulteti leta 1979 z doktorsko disertacijo s področja diahrone semantike in etimologije z naslovom Pomenoslovna razčlemba besedne družine iz korena *god v slovanskih jezikihpred komisijo v sestavi akad. prof. dr. France Bezlaj, akad. prof. dr. Bojan Čop in akad. prof. dr. Tine Logar. Jezikovno in študijsko se je izpopolnjevala v Varšavi (1968), Budyšinu (1971), Sofiji (1974) in na Dunaju (1984, 1988).
Po diplomi se je zaposlila na katedri za primerjalno slovansko jezikoslovje na tedanjem Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, najprej kot asistentka, od leta 1981 kot docentka, od 1989 kot izredna, od leta 2000 pa kot redna profesorica za področje primerjanega slovanskega jezikoslovja. Leta 2009 se je upokojila.
Alenka Šivic-Dular izhaja iz jezikoslovne šole, ki sta jo na Slovenskem tako močno zaznamovala Fran Ramovš in njegov učenec France Bezlaj. To je jezikoslovna šola, ki ob nespornih spoznanjih mladogramatične šole in njenih predhodnikov vedno bolj upošteva tudi sistemski pristop k raziskovanju jezikovnih pojavov in se ob tem zaveda možnosti, da gre jezikovni razvoj lahko tudi nepredvidljivo pot. Da je jezik živ organizem, ki ga nikdar ni mogoče dokončno ujeti in opredeliti, saj je del kolektivnega človeškega uma, ki je prav tako opredeljiv le v omejenem obsegu. Da pa vendarle lahko ujamemo in razumemo nekaj kamenčkov, ki nam počasi nakazujejo vedno manj luknjičav mnogorazsežnostni mozaik jezika v času in prostoru. Takih kamenčkov je profesorica Alenka Šivic Dular dodala lepo število, blizu sto, kolikor se je doslej nabralo njenih izvirnih znanstvenih člankov in prispevkov s konferenc.
Najprej vsekakor njeno monografsko dodelano disertacijo o semantiki korena *god- v slovanskih jezikih. Gre za prvo večje delo s področja diahrone semantike na Slovenskem, ki je imelo močan vpliv ne samo na diahrono, temveč tudi na sinhrono pomenoslovje. Seveda ne samo pri nas, temveč tudi zunaj naših meja. Njene izčrpne razprave o kontrakcijah v slovanskih jezikih, o glagolih na -n-ěti v slovenščini, o nominih loci, o etimologiji slovanskih poimenovanj za »praprot«, »netopir«, o izrazih za »boleti« in še več deset drugih se danes že uvrščajo v kanon primerjalnega slovanskega jezikoslovca kjer koli po svetu. Znanstvena dejavnost pa je le ena od vsaj treh, ki jim profesorica posveča svoje moči. Drugo področje, prav tako pomembno, je pedagoška dejavnost. Alenka Šivic-Dular pojmuje univerzo kot ustanovo, katere poslanstvo je ne samo tako opevana inovativnost, temveč tudi in morda predvsem ohranjanje znanja. V skoraj 40 letih njenega službovanja na FF UL, gostovanja na FF UM in Univerzi v Gradcu je prav toliko generacijam predano predavala Uvod v slovansko jezikoslovje, na znanstvenem študijskem programu Primerjalnega slovanskega jezikoslovja, ki ga je tudi vsebinsko oblikovala in utemeljila, pa osrednji predmet Primerjalna slovnica slovanskih jezikov s ciklično se izmenjujočimi temami. Doslej je bila mentorica ali somentorica pri 29 diplomskih, petih magistrskih in devetih doktorskih nalogah, pred upokojitvijo pa je dostojno poskrbela tudi za svojega naslednika. Število njenih študentov, ki so bili deležni delčka njenega širokega in globokega znanja, gre v stotine.
Tretji del njene dejavnosti je organizacijski, pa ne tak v oslabljenem pomenu, kot smo besedno zvezo organizacijsko delo že kar preveč navajeni uporabljati danes. To je organizacijsko delo z globokimi vsebinami, pa naj je šlo za organizacijo Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, simpozija Obdobja ali vrhunec takega delovanja, namreč organizacijo 13. mednarodnega slavističnega kongresa leta 2003 v Ljubljani s prek 600 udeleženci. Ob tem ne smemo pozabiti na njeno ključno vlogo pri vzpostavitvi sodobnega študija primerjalnega slovanskega jezikoslovja, ki se izvaja na FF UL.
