Ljubljana, Slovenija., 21. 10. 2020
Ustanova
patra Stanislava Škrabca podelila osmo nagrado za posebne dosežke izr. prof. dr.
Mateju Šekliju ter štipendije 17. generaciji svojih štipendistov.
Strokovna komisija Škrabčeve ustanove v sestavi prof.
dr. Andreja Žele, dr. Mojca Nidorfer Šiškovič in dr. Andrej Perdih je za novo
generacijo štipendistov izbrala Blaža Božiča, doktorskega študenta na
Oddelku za klasično filologijo FF UL, Neno Bobovnik, magistrsko
študentko latinskega jezika, književnosti in civilizacije na
Oddelku za klasično filologijo FF UL in filozofijo na Institute
of Philosophy KU Leuven, Nino Horvat, doktorsko študentko slovenističnih študij na FF UM, Emilijo Neškosko,
magistrsko študentko primerjalnega slovanskega jezikoslovja in južnoslovanskih
študij (prevajalska smer) na FF UL, in Majo Rotter, magistrsko
študentko primerjalnega jezikoslovja in primerjalnega slovanskega jezikoslovja
na FF UL. Škrabčeva ustanova podeljuje tudi štipendije za doktorski študij
študentov frančiškanom, ne glede na smer študija. V letošnjem študijskem letu
jo je prejel fr. Jan Dominik Bogataj, doktorski študent patrologije
in patrističnih ved na Institutum Patristicum
Augustinianum (Pontificia Universitas Lateranensis) v Rimu.
Škrabčeva ustanova je razglasila tudi novega
nagrajenca za posebne dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja. Nagrado
v letu 2020 prejme izr. prof. dr. Matej Šekli, ki izstopa tako
po svojem znanstvenem raziskovanju, pedagoškem delu in po udejstvovanju v
slovenskem zamejstvu.
Dr. Matej Šekli je diplomiral je iz primerjalnega slovanskega
jezikoslovja ter slovenskega jezika in književnosti (2001) na Filozofski
fakulteti Univerze v Ljubljani in tam 2007 tudi doktoriral, študijsko pa se je
izpopolnjeval v Leipzigu, Bonnu in Vilni ter na številnih jezikoslovnih mednarodnih
poletnih šolah. Na Filozofski fakulteti UL je zaposlen kot predavatelj na
Katedri za primerjalno slovansko jezikoslovje Oddelka za slavistiko, obenem je
raziskovalno zaposlen v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik
Frana Ramovša ZRC SAZU in je sodelavec Mednarodnega slavističnega komiteja v
sklopu projekta OLA, tj. rastočega Slovanskega lingvističnega atlasa.
Dr. Matej
Šekli je avtor 36 izvirnih znanstvenih člankov, 30 sestavkov oz. poglavij v
monografskih publikacijah in številnih predavanj na v stroki vidnih mednarodnih
konferencah; skupno njegov trenutni opus tako zaobsega 236 bibliografskih enot,
med katerimi pa posebno pomembno mesto zavzemajo avtorjeve 3 obsežne samostojne
monografije. Njegovo znanstveno delo je usmerjeno v primerjalno slovansko
jezikoslovje, zgodovinsko slovnico in narečjeslovje (dialektologijo)
slovenskega jezika na vseh jezikovnih ravninah in s celostnega nabora zornih
kotov, vključujoč arealno lingvistiko (zemljepisno jezikoslovje),
sociolingvistiko in problematiko jezikovnega stika, ter etimologijo in
imenoslovje (onomastiko) slovenskega jezika. Monografija Primerjalno glasoslovje slovanskih
jezikov: od praindoevropščine do praslovanščine (2014) je
prva celostno zasnovana monografija o nastanku suponiranega praslovanskega
sistema na segmentni in nadsegmentni (naglasoslovni) ravnini v odnosu do
njenega prabaltoslovanskega in praindoevropskega izhodišča, ki je napisana v
slovenščini. Njegova zadnja samostojna monografija Tipologija lingvogenez slovanskih
jezikov (2018) pa je pričakovano premaknila meje
arealne lingvistike. Delo je na področju tako zemljepisnega jezikoslovja kot
genetskega jezikoslovja pionirsko.
Kot se
zgodovinsko jezikoslovje s svojo snovjo ne more ukvarjati brez spoznanj
sinhronega dela te discipline, saj mu ta predstavlja materijo preučevanja, si tudi
sinhrono jezikoslovje ne more in ne sme privoščiti samozadostnosti. Dr. Matej
Šekli je tako opravil temeljno in tako kvalitetno delo, ki brez dvoma tvori sam
steber sodobnega slovenističnega in slavističnega jezikoslovja, njegov avtor pa
zanesljivo spada med najprodornejše in najproduktivnejše ter tako tudi najperspektivnejše
in že sedaj dejansko tudi najpomembnejše sloveniste, ki so hkrati tudi
slavisti.
Ustanovo p. Stanislava Škrabca sta leta 2003 ustanovila
Janez Škrabec, uspešen poslovnež in pra pra nečak jezikoslovca slovenista
patra Stanislava Škrabca, in Slovenska frančiškanska provinca sv. Križa.
Zavezana je bogatenju in spodbujanju strokovnega raziskovanja slovenskega
jezika pa tudi drugih slovenskih jezikov, klasične filologije, jezikoslovja.
Škrabčeva ustanova je doslej podelila 111 štipendij izbranim študentom
slovenistike, slavistike, klasične filologije in primerjalnega in splošnega
jezikoslovja ter nagradila 8 jezikoslovcev-slovenistov za njihove raziskovalna
dosežke.