Novo mesto, Slovenija, 19. 10. 2019
Škrabčeva ustanova na Slavističnem
kongresu v Novem mestu podelila štipendije 16. generaciji svojih štipendistov.
V letošnjem letu je ustanova uvedla tudi postdoktorsko štipendijo kot podporo
pri nadaljnjem raziskovalnem delu. To je prejel za svoje nadaljnje delo dr. dr.
Alexander Rath. Med letošnje prejemnike štipendij pa so se še vpisali Manca
Černivec, Dejan Gabrovšek, Jernej Kusterle, Rok Mrvič in Nina Pahor.
Ustanova patra Stanislava Škrabca od leta 2003 podeljuje študijske
štipendije odličnim do- in do-diplomskim študentom slovenistike, slavistike,
klasične filologije ter primerjalnega in splošnega jezikoslovja ter nagrajuje
jezikoslovce-slovenistike za njihove izjemne dosežke na področju
slovenističnega jezikoslovja. Od ustanovitve do danes je ustanova podelila že
105 štipendij izbranim študentom ter za znanstvene presežke nagradila akad.
prof. dr. Jožeta Toporišiča, Janka Modra, prof. dr. Martino Orožen, izr. prof.
dr. Majdo Merše, prof. dr. Marka Snoja, prof. dr. Alenko Šivic-Dular ter
prof. dr. Andrejo Žele. Obseg namena se širi tudi s podporami najrazličnejših
pobud, ki vrednotijo in osmišljajo pomen jezikov nasploh.
Kot je na podelitvi poudaril predsednik uprave ustanove Matjaž
Rakovec, se Škrabčeva ustanova veseli, da so se krogu dosedanjih perspektivnih
študentov in raziskovalcev pridružili novi, ki jih je strokovna komisija v
sestavi prof. dr. Andreja Žele, dr. Mojca Nidorfer Šiškovič in dr. Andrej
Perdih izbrala za razpisu. Ti so Manca Černivec, Dejan Gabrovšek, Jernej
Kusterle, Rok Mrvič in Nina Pahor.
Rok Mrvič bo v letošnjem študijskem letu
zaključil magistrski študij rusistike na Oddelku za slavistiko in slovenistike
na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Je
dejaven član Slavističnega društva Slovenije in vodja Študentske sekcije, član
organizacijskih odborov Slovenskega slavističnega kongresa in znanstvenega
simpozija Toporišičev dan ter tehnični urednik Slavistične revije. Sodeloval je
že na znanstvenih simpozijih, v letošnjem letu pa je objavil svoje prve
strokovne in znanstvene prispevke. Nina Pahor je vpisana v prvi
letnik dvopredmetnega magistrskega študija Primerjalnega slovanskega
jezikoslovja na Oddelku za slavistiko in Primerjalnega jezikoslovja na Oddelku
za primerjalno in splošno jezikoslovje FF UL. Udeležuje se že strokovnih
srečanj. Manca Černivec je vpisana v 3. letnik doktorskega študija modula
Leksikologija, leksikografija, slovničarstvo na Podiplomski šoli ZRC
SAZU. V svojem doktoratu raziskuje normativnost
v enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih. Zaposlena je kot mlada raziskovalka na Inštitutu za
slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Objavlja prispevke v
znanstveno-strokovnih publikacijah in sodeluje na simpozijih in konferencah. Dejan
Gabrovšek je vpisan na Oddelek za slovenistiko FF UL na doktorski študij,
kjer se posveča slovenski skladnji. Kot mladi raziskovalec je zaposlen na
Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, pohvali pa se že z objavami v
znanstveni periodiki. Sodeloval je pri izdelavi narečnega slovarja starega
orodja v govoru Loškega Potoka, opravljal lektorsko prakso na Vladi RS, sedaj
pa sodeluje pri redakcijah gesel za eSSKJ. Jernej
Kusterle v svojem doktorskem
študiju na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede na Podiplomski
šoli ZRC SAZU raziskuje estetiko grdega v slovenski moderni poeziji. Zaposlen
je kot lektor za slovenski jezik, literaturo in kulturo na Univerzi za
mednarodne študije v Pekingu, kjer opravlja tudi delo predstojnika
Pedagoško-raziskovalne sekcije slovenistike. Jernej Kusterle, ki opravlja
pomembno vlogo ambasadorja slovenske umetnosti in kulture na Kitajskem, ima za
seboj že mnoge znanstvene in strokovne objave, hkrati pa je kot
predavatelj z izvirnimi znanstvenimi prispevki sodeloval na več mednarodnih
znanstvenih konferencah in simpozijih. Aleksander Rath je v
začetku oktobra doktoriral z dizertacijo z naslovom Semantično polje protivnih
besedilnih povezovalcev na primeru izbranih književnih prevodov iz
slovenščine v nemščino. Objavlja v domačih in tujih slovenističnih
strokovnih in znanstvenih publikacijah. Je prvi postdoktorski štipendist
Škrabčeve ustanove. Štipendija mu bo pomagala pri nadaljnjem delu, ki ga bo
posvetil opusu slovenistične jezikoslovke Brede Pogorelec. Delo predvidoma izšlo
v okviru že zastavljene zbirke v dogovoru z dosedanjima urednikoma spisov,
izr. prof. dr. Kozmo Ahačičem in red. prof. dr. Mojco Smolej.
Ustanovo p. Stanislava Škrabca sta leta 2013 ustanovila
Janez Škrabec, uspešen poslovnež in pra pra nečak jezikoslovca slovenista
patra Stanislava Škrabca, in Slovenska frančiškanska provinca sv. Križa.
Zavezana je bogatenju in spodbujanju strokovnega raziskovanja slovenskega
jezika pa tudi drugih slovenskih jezikov, klasične filologije, jezikoslovja.
Foto: Mediaspeed